Nema to~ni podatoci od koga vo tikve{kiot kraj zapo~nalo organizirano proslavuvaweto na Sv. Trifun kako praznik na lozarite, odnosno proglasen za den koga oficijalno se zapo~nuva so rabotite vo lozarstvoto.
Predanieto veli deka ovaa tradicija ima dlaboki koreni, bidej}i i najstarite tikve{ani se se}avaat deka i nivnite dedovci i prededovci go slavele ovoj praznik. Pravoslavnite vernici, a osobeno lozarite sekoj 14 fevruari go odbele`uvaat Sv. Trifun, ma~enik i za{titnik na lozarite, poradi ~udata {to gi napravil za vreme na svojot kratok `ivot.
Kultot na po~ituvawe na Sv. Trifun od ju`nite predeli na Jadranskoto More e prenesen vo Ju`na Italija i Sicilija, a vo Kotor se ~uvaat i del od negovite mo{ti.
Iako `iveel samo 21 godina Trifun imal isklu~itelno interesen `ivot. Od negovoto `itie se gleda deka bil roden od blago~estivi roditeli vo Kamsada, vo Frigija, edna od oblastite vo Mala Azija.
U{te kako dete, spored `itieto Bog blagoslovil vo nego da se vseli Svetiot duh i da go obdari so ~udotvorstvo. Kako malo dete Trifun lekuval najrazli~ni bolesti, a imal i mo} od lu|eto da gi isteruva demonite. Toj napravil mnogu ~uda, me|utoa edno e povrzano so ubavata princeza Gordijana, nastan koj se slu~il vo 225 godina, koga so Rimskoto carstvo upravuval nejziniot tatko Gordijan. Poradi nejzinata ubavina i mudrost za nea bile zainteresirani mnogu knezovi i princovi, no princezata imala seriozen duhovenproblem, koga vo nea vlegol |avolot i postojano ja izma~uval. Zaludni bile obidite na najpoznatite lekari da ja izlekuvaat ubavata princeza. Neo~ekuvano progovoril |avolot od nejze i ka`al deka samo mladoto mom~e Trifun mo`e da ja izlekuva. Bile doneseni site lu|e po ime Trifun, no nikoj od niv ne uspeal vo toa. Dvorjanite prodol`ile vo potragata po ~udotvorecot Trifun i go prona{le 17 godi{noto mom~e, kako ~uva guski i vedna{ go odnele vo Rim. Vo `itieto e opi{an nastanot kako demonot, tri dena pred da pristigne Trifun vo Rim, ne mo`el pove}e da izdr`i i izlegol od nejzinoto telo na Glorija. Za da se uveri carot deka Trifun e praviot ~udotvorec, go zamolil svetitelot da im go poka`e demonot za da mo`at i tie da go vidat. Trifun pominal {est denono}ija vo post i molitva i koga sedmiot den carot so celatasvita oti{ol kaj nego, Trifun so svojata mo} napravil |avolot da se pojavi pred site vo forma na crno ku~e, na koe o~ite mu bile kako plamen, a glavata mu se vle~ela po zemja. Bidej}i Trifun insistiral da doznae od demonot kako vlegol vo teloto na Gordijana, toj mu rekol deka demonite imaat vlast kaj onie {to ne veruvaat vo Boga. Za svoeto delo Trifun bil bogato nagraden od carot, no toj celoto bogatstvo im go podaril na siroma{nite, a samiot i ponatamu prodol`il da `ivee skromno i da raboti na lekuvawe na bolnite.
Vo vremeto na vladeeweto na imperatorot Dekij, nare~en ma~itel, (bidej}i `estoko gi progonuval hristijanite), bil uapsen i mladiot Trifun. Bil podlo`en na `estoki izma~uvawa so cel da se otka`e od negovata verba kon Boga. Otkako ma~itelite ne uspeale vo toa vo 250 godina mu ja otsekle glavata.
Vizantiskiot car Justenijan, koj bil roden vo Makedonija , na ma~enikot Trifun mu izgradil crkva vo Carigrad, so {to u{te pove}e go zgolemil kultot kon svetitelot.
Zakrojuvaweto na vinova loza na ovoj praznik se vr{i i vo crkvite ili na manastirskite imoti vo Tikve{ijata, a se veruvalo deka site onie koi }e zemat gran~e od prese~enite lozovi pra~ki i istite gi odnesat vo svoeto lozje, }e imaat sre}a i beri}eten rod vo tekot na prestojnata година.
Vo Makedonija denot posveten na Sv. Trifun spa|a vo pogolemite pravoslavni praznici i na toj den se vr{i zakrouvawe na lozjata. Sv. Trifun pokraj lozjata i gradinite, e zemen i kako za{titnik na meanxiite.
Vo Tikve{ijata ovoj praznik se praznuval od mnogu odamna, a lozarite mu posvetuvaat golemo vnimanite na za{titnikot na vinovata loza. Za niv 14 fevruari e poseben den, koga lozarite u{te vo ranite utrinski~asovi odele na svoite lozovi povr{ini i so zakrojuvaweto na nekolku lozi, koi pritoa gi polevaat so vino, se obra}ale kon boga so zborovite:”Gospode! Ti davam edno {i{e, za iqada da ni podari{“. Vo s.Resava prastar obi~aj bilo na ovoj praznik lozata da se poleva so vino i so rakija, pri {to se iska`uvale zborovite: “Eve ti vino i rakija, a ti daj ni ubavo i kvalitetno grozje, da mo`eme da zobime i vino i rakija da pravime. Beri}etna da ni e godinata, da te`i od rod”. Lozarite se nadevaat deka za{titnikot Sv. Trifun }e gi ~ue nivnite molitvi i }e gi za{titi lozjata od bolesti, {tetnici i drugi insekti.
Po zavr{uvawe na ceremonijata na zakrojuvawe lozarite se upatuvaat vo kafanite ili so dru{tvo vo svoite ku}i, kade dru`ej}i se, so ubavi `elbi so pesna, svirki, vino i rakija praznuvale do kasno vo no}ta.
ТомеКрстевски-етнолог